• Pon – Petek: 08:00 – 17:00
  • +386 041 732 808
  • DEPONIJE

    Zvezni predpisi Ameriškega urada za varstvo okolja (EPA) in Direktiva Evropskega sveta o ravnanju z odpadki opisujejo sestavo odlagališčnega dna, ki omogoča varno zbiranje varnih in nevarnih odpadkov.

    Tesnenje

    Odlagališčno dno je izdelano tako, da preprečuje uhajanje kontaminantov iz odpadkov v nižje plasti terena. Dobro izdelan sistem odlagališčnega dna omogoča nadzirano zbiranje in odvajanje izcedne vode za nadaljnje postopke.

    V nekaterih regijah, kjer ni terena, ki bi lahko služil kot hidravlična pregrada, lahko za zaščito hidrogeoloških virov uporabimo bentonitni geokompozit (GCL), ki učinkovito znižuje tveganje onesnaženja naravnega okolja.

    Plasti iz klasične kompaktne gline (CCL) so zelo zahtevne za pripravo in so cenovno neprimerljivo dražje. V več primerih je postavitev take plasti iz kompaktne gline izpostavljena zunanjim vplivom, ki lahko pripeljejo do izsušitve, pokanja in ustvarijo se lahko manjše razpoke, kjer kontaminanti uhajajo. Bentonitni geokompozit lahko nadomesti in celo izboljša klasično plast iz kompaktne gline in tako prepreči težave zaradi izsušitve. Bentonitni geokompozit se, ko je enkrat postavljen, hitro navlaži z vlago, ki jo črpa iz zemlje, in tako ustvari pregrado z zelo nizko propustnostjo. Enostavna in hitra montaža bentonitnega geokompozita predstavlja tudi velik prihranek časa in denarja v primerjavi s klasičnimi metodami postavljanja plasti iz kompaktne gline.

    Z uporabo bentonitnega geokompozita v kombinaciji s geomembranami HDPE lahko z izjemnim tesnim kontaktom dosežemo boljšo hidravlično učinkovitost in lahko zmanjšamo lateralni pretok izcednih voda – če pride do nezaželenega predrtja obloge. Kompozitni sistem, sestavljen iz bentonitnega geokompozita in HDPE geomembrane, je kot samostojni tesnilni element zelo učinkovit pri zadrževanju polarnih in nepolarnih kontaminantov.

    Bentonitni geokompoziti so enakomerno naluknjani po celotni površini in so zmožni prenesti strižno silo tako na strmejših pobočjih kot pri notranjih oblogah sistemov. Bentonitni geokompoziti so prekriti z mehansko spojenimi netkanimi tekstili na obeh zunanjih straneh, zagotavljajo večji torni kot med ploskvami in boljšo odpornost proti strižni deformaciji.

    Geomembrane HDPE z gladko površino debeline 2 mm so še posebej primerne za oblaganje dna odlagališč s pobočji do višine 9h:1v in so na voljo v različnih strukturnih in teksturnih verzijah za uporabo v bolj zahtevnih pogojih. Edinstvene površinske teksture in strukture se uporabljajo pri oblaganju pobočij različnih naklonov in predvidenih obremenitev. Pri izdelavi gibljivih geomembran HDPE , se strukturo in teksturo površine izdela z oblikovanjem oz. razprševanjem, tako da je končni izdelek homogen, sestavljen iz enega samega polimera. Ta postopek izboljša vzdržljivost materiala in poveča njegovo odpornost proti poškodbam in strižnim silam.

    Zaščita

    Da preprečimo poškodbe in deformacijo geomembrane med polaganjem in uporabo, lahko uporabimo visokokvaliteten naluknjan geotekstil iz polipropilena (PP).

    Če predpostavimo, da imamo kompaktno podlago, eno plast gline ali bentonitnega geokompozita , geomembrano HDPE debeline 2 mm in plast proda debeline 30-50 cm za zbiranje izcedne vode, lahko uporabimo naslednjo shemo za določitev mase na enoto površine geotekstila, ki ga bomo uporabili za zaščito:

    Višina odpadkov Masa na enoto površine geotekstila
    15 m 800 g/m
    25 m 1,200 g/m
    35 m 2,000 g/m
    50 m 3,000 g/m

    Pred vsakršno uporabo geotekstila za zaščito pred prebadanjem, je priporočljivo opraviti test s cilindrom (DIN EN 13719) z uporabo materiala z mesta aplikacije in predpisanega protokola testiranja, kot je predviden s strani izdelovalca.

    V primerih, ko je predvidena visoka vsebnost kemikalij v izcedni vodi, vam NAUE lahko dostavi netkani material Depotex z vlakni HDPE, odpornimi na kemikalije.

    Ojačitev

    Dolgoročno stabilnost na strmih pobočjih lahko dosežemo z geomrežami (samo ali v kombinaciji z ostalimi geosintetičnimi materiali). Če uporabimo geomrežo v kombinaciji z geomembrano, lahko dosežemo dvojni učinek: ojačitev pobočij in zaščito HDPE geomembrane pred prebadanjem.

    Nizka razteznost geomrež in njihova zmožnost spajanja s plastmi mineralne drenaže zagotavlja takojšnjo porazdelitev obremenitev in preprečuje deformacijo materiala. Relativno debeli, ploski in monolitni elementi geomreže zagotavljajo stabilnost strukture pri normalnih obremenitvah.

     

    Zaključek:

    Zaščita dna nekega odlagališča je navadno tehnično zahtevna in draga. Zato je potrebno že v začetni fazi načrtovanja projekta izbrati visoko kvalitetne geosintetične materiale, le tako lahko zagotovimo dolgoročno zaščito in varnost.

    Z geosintetičnimi rešitvami, bo vaše naslednje odlagališče opremljeno z najnovejšimi inovacijami s področja geosintetike in imelo bo kvaliteto, ki jo potrebujete za dolgoročno zagotavljanje delovanja sistema.

    Zvezni predpisi Ameriškega urada za varstvo okolja (EPA) in Direktiva Evropskega sveta o ravnanju z odpadki govorijo o sistemih za varno zapiranje odlagališč varnih in nevarnih odpadkov. Taki sistemi so zasnovani za preprečevanje pronicanja meteornih vod med odpadke oz. za preprečevanje uhajanja plinov iz odlagališča.

    Bentonitni geokompozit, ki prenese strižne sile iz vseh smeri, lahko nadomesti zahtevno izdelavo plasti iz kompaktne gline v sistemih za varno zapiranje odlagališč varnih in nevarnih odpadkov. Zahvaljujoč se odlični odpornosti pri večosnih obremenitvah, bentonitni geokompozit zagotavlja odlično tesnenje pri raztezanju zaradi različnega posedanja odpadkov. Bentonitni geokompozit lahko uporabljamo tudi na pobočjih z naklonom do 2h:1o.

    Fizikalne zahteve in kemična odpornost geomembran za prekrivanje odlagališč, so primerljive s tistimi, ki jih uporabljamo pri oblaganju dna odlagališča. Zaradi tega lahko geomembrano uporabimo tako pri izdelavi odlagališčnega dna kot pri sistemih prekrivanja in zapiranja odlagališča.

    Strukturne ali teksturne HDPE geomembrane se uporablja za povečanje odpornosti na strižne sile med dvema sosednjima komponentama pri težjih pogojih in za zagotavljanje dolgoročnega delovanja.

    Zaščita

    Geomembrane morajo biti zaščitene pred mehanskimi poškodbami, ki jih lahko povzročijo tako materiali, ki jih uporabljamo pri prekrivanju odlagališča, kot tudi ostali materiali, ki se nahajajo pod geomembrano.

    Pri uporabi drenažne obloge iz mineralov se pogosto namesti oblogo iz netkanega geotekstila PP namesto zaščitne obloge iz mivke. Za preprečevanje nevarne deformacije geomembrane pri polaganju in za zagotavljanje dolgotrajnega učinka je priporočena uporaba geotekstila z najmanjšo maso na enoto površine 800 g/m2.

    Drenaža

    Pri zapiranju odlagališč drenažni sistemi lahko učinkovito preusmerijo kumulirano deževnico ali pline v izdelane zbiralne ali drenažne točke. Drenažni sistem skrajša čas zadrževanja meteorne vode nad tesnilno oblogo, s čimer se izboljša vzdržljivost in stabilnost sistema za varno zapiranje odlagališč.

    Geosintetični drenažni sistem je lahko sestavljen iz treh elementov:filtrirni/zaščitni netkani geotekstil – služi kot filter, kot ločevalna plast ali kot zaščitna plast geomembrane

    1. filtrirni/zaščitni netkani geotekstil – služi kot filter, kot ločevalna plast ali kot zaščitna plast geomembrane
    2. drenažna plast – zbira in odvaja vodo
    3. filtrirni/zaščitni netkani geotekstil – služi kot filter, kot ločevalna plast ali kot zaščitna plast geomembrane

    Filtracija in ločevanje

    Naluknjani spojeni netkani geotekstili preprečujejo prehod delcev zemlje iz plasti vegetacije v drenažno plast. Zagotovljena mora biti dolgoročna filtracijska zmožnost geotekstila, saj bi nabiranje pritiska nad drenažno plastjo lahko slabo vplivalo na stabilnost delovanja celotnega sistema. S hidravličnimi in mehaničnimi lastnostmi filtra, ki so opredeljene v Smernicah Združenja za raziskovanje cest in prometa, in z uporabo geotekstila z najmanjšo čvrstostjo razreda 3, je dolgoročno delovanje geotekstila zagotovljeno.

    Ojačitev

    Pri večjih ali daljših naklonih lahko uporabimo geomreže za izboljšanje stabilnosti in zaščito obloge in drenaže odlagališča. Na takšen način lahko prekrijemo tudi bolj strme in daljše brežine.

    Začasno pokrivanje odlagališč

    Začasno pokrivanje, ki se izvaja med delovanjem odlagališča, lahko zmanjša pronicanje meteornih vod med odpadke in uhajanje plinov. Za takšne aplikacije je primerna 1,0- 1,5 mm debela HDPE geomembrana, ki je odporna na kemikalije, na UV žarke in prenese tudi težke vremenske pogoje.

    Kot alternativo HDPE geomembranam pa lahko priporočamo tudi membrane Cover up, narejene iz tkanega HDPE nosilnega materiala prevlečenega s filmom LDPE. V primerjavi S HDPE geomembranami so to cenovno bistveno ugodenjše rešitve.

     

    Zaključek:

    HDPE geomembrane in bentonitne membrane v kombinaciji z drenažnimi folijami, geomrežami ali zaščitnimi plastmi -geotekstilom, dovoljujejo visoko kakovostne in cenovno dostopne rešitve tudi pri izgradnji najzahtevnejših odlagališč.

    Obdajanje kontaminanta z zaščitnim materialom je nujna za peprečevanje njegovega izpusta v okolje. Za zagotavljanje dolgoročnega učinka sistema deponije je potrebno izbrati najboljše geosintetične materiale in upoštevati najboljše izkušnje s tega področja. To lahko dosežemo z vgradnjo visoko kakovostnih gostih polietilenskih HDPE geomembran debeline 2,0 mm. HDPE geomembrane zadovoljujejo najvišje standarde in so dovolj odporne na kemikalije, da lahko zadržujejo kontaminirane delce in tekočine. Drenažni sistemi iz geotekstila (PP) in drenažnih folij ščitijo HDPE geomembrane. Geomreže se uporabljajo za preprečevanje posedanja in deformacije onesnaženega podtalja ter za preprečevanje dodatne obremenitve geomembrane. Uporaba teh izdelkov preprečuje poškodbe med postavitvijo in delovanjem deponije in dolgoročno vzdržljivost pred poškodbami zaradi obremenitev.

    Ko je geosintetična obloga izpostavljena visokim navpičnim obremenitvam, se lahko učinkovitost zaščite preizkusi s testom z obteženo ploščo (DIN EN 13719). Na podlagi tega testa lahko določimo najmanjšo maso na enoto površine zaščitnih materialov. Pri manjših obremenitvah je za popolno geosintetično zaščito najnižja priporočena masa na enoto površino 800 g/m. Zaradi lokacij in topografije odlagališč je velikokrat potrebna gradnja na bolj strmih območjih.

    Taka območja lahko preprosto zavarujemo z geomembranami, ki ob stiku s podlago ali drugimi geosintetiki dobro prenašajo silo trenja. Pravilna izbira geosintetičnih izdelkov vam lahko zagotavlja dolgoročno in učinkovito delovanje sistema. Za enkapsulacijo kontaminantov se namesto kompaktnih glinenih plasti lahko uporablja bentonitni geokompozit.

    Za povečanje vsestranske uporabe bentonitnega geokompozita je slednji lahko izdelan iz polipropilenskih geotekstilov ali geotekstilov HDPE. Pri enkapsulaciji kemičnih agresivnih materialov so za zagotavljanje dolgoročnega delovanja in varnosti najboljši materiali za oblaganje izdelani iz geotekstilov HDPE. Ne glede na značilnosti uporabljenih geotekstilov je naravna tesnilna plast iz natrijevega bentonita zajeta med geotekstile za pokrivanje in geotekstile za povečanje nosilnosti. Tak sistem dobro prenese vbodne sile in jih prenese na vlakna za ojačitev sistema. Vzdržljivi geotekstili bentonitnih geokompozitov so izdelani tako, da prenesejo fizične obremenitve in preprečujejo poškodovanje sistema.

    Stabilizacija terena

    V nekaterih primerih onesnaženo območje nima zadostne nosilnosti in zato uporaba konvencionalnih metod ni mogoča. V takih primerih mora sistem uporabljenih geosintetičnih materialov vzdržati svojo težo in težo vrhnjih plasti.

    Na primer, v izsušenih lagunah se zaradi slabe nosilnosti ne moremo voziti in sprehajati čez območje. Z uporabo geomrež in postavitvijo izravnalne plasti iz mineralov je takoj omogočen promet čez težavno območje.

    Včasih je izdelava plasti iz kompaktne gline težavna in velikokrat se na takih plasteh izoblikujejo manjši odtočni kanali, po katerih uhajajo tudi kontaminanti; z uporabo geomembrane in bentonitnih geokompozitov (kadar se teren močno ugreza) na prej omenjene težave ne naletimo.

    Zapuščene industrijske cone, stari rudniki in kopi so postavljeni na nehomogenih in nenosilnih tleh; v takih primerih je potreben enkapsulacijski sistem, ki je sposoben razporediti obremenitev, v kolikor se lastnosti terena nenadoma spremenijo.

    Za take primere so še posebej primerne geomreže, saj se odlično spajajo s terenom. Nizka začetna razteznost dovoljuje geomreži, da hitro prenaša in razporeja obremenitve med geomrežo in vrhnjimi ali spodnjimi plastmi.

    Z uporabo geosintetičnih materialov, lahko vzpostavimo učinkovit tesnilni in drenažni sistem, ki ne zahteva izdelave izkopov, zamenjav materiala in dodajanja mineralnih plasti.

    Stabilnost pobočij

    Za izboljšanje območij na strmih pobočjih se uporabljajo geomreže. V večini primerov zelo dobro prenesejo obremenitve vzdolž pobočja in hkrati varujejo geosintetične zaščitne materiale pred nevarnimi obremenitvani, kot npr. v deponijah. Pri večjih ali daljših naklonih lahko uporbimo geomreže za izboljšanje stabilnosti zemeljskih plošč in celotne obloge odlagališča.

     

    Zaključek:

    Takšne rešitve so cenejše kot in-situ obdelava. V primeru, da je prostor aplikacije omejen, priporočamo visoko kakovostne geosintetične rešitve v nizko profilnih sistemih. Geomembrane C in geosintetične glinene plasti so cenovno dostopnejše in učinkovitejše od tradicionalnih plasti iz kompaktne gline. Z drenažnimi sistemi lahko pridobimo dodaten prostor in učinkovito zamenjamo mineralne drenažne sisteme, ki so 15- do 20-krat debelejši.

    Visoka natezna trdnost geomrež omogoča pridobivanje prostora z omogočanjem uporabe strmih in daljših pobočij ter z zmanjšanjem nevarnosti posedanja. Uporaba geomrež s svojo togostjo omogoča izkoristek izjemno mehkih in strmo podajajočih terenov.